Olimpijsko premirje: ideal miru v svetu vojn

Za mnoge so olimpijske igre predvsem razburljiv spektakel, vir narodnega ponosa, praznik športnih dosežkov. Vse to drži, vendar to ni njihova temeljna zapuščina. Olimpijske igre so nastale kot institucija miru.

Dolgo pred sodobnimi stadioni in milijonskim televizijskim občinstvom je antični grški svet poznal številne športne festivale, med katerimi pa so izstopale igre v Olimpiji. Po izročilu je njihovo ustanovitev spodbudilo delfsko preročišče, ki je rivalske mestne države pozvalo, naj športna tekmovanja povežejo s svetim mirovnim sporazumom. Tako se je rodila "ekecheiria" oziroma olimpijsko premirje.

Glasniki so po grškem svetu oznanjali začasno prekinitev sovražnosti, ki je omogočala varen prihod tekmovalcev in gledalcev, ki so v Olimpijo vstopili neoboroženi. Premirje je trajalo več kot tisoč let in velja za najdaljši znani neprekinjeni mirovni dogovor, piše Euronews.

Ključno pa je bilo, da je imelo kršenje premirja tudi posledice. Ko je Šparta leta 420 pr. n. št. med peloponeško vojno premirje prekršila, je bila javno obsojena, denarno kaznovana in izključena iz iger, saj tudi najmočnejša sila ni bila nad skupnimi pravili miru.

Olimpijske igre so tako predstavljale model urejenega tekmovanja znotraj jasnih pravil in v mirnem okolju. V nasprotju z rimsko areno, ki je poveličevala surovo silo in boj za preživetje, o katerem je odločal imperator, so olimpijske igre slavile človeško odličnost – tekmovanje v miru, enakost med svobodnimi državljani ter spoštovanje pravil.

Gre za dve podobi sveta, in prav v tem je bistvo, za Euronews ugotavlja nekdanji grški premier in predsednik Mednarodnega centra olimpijskega premirja George Papandreu: "Človeštvo ima izbiro".

Tako človeštvo tudi danes stoji pred izbiro, katero vizijo bo izbralo. Bomo slavili dostojanstvo ali silo? Bomo moč usmerili k pravičnosti in sodelovanju ali k prevladi?

Kljub olimpijskemu premirju po svetu divjajo številni konflikti

Združeni narodi so 19. novembra 2025, tako kot vsaki dve leti, sprejeli resolucijo o olimpijskem premirju. To je začelo veljati teden dni pred začetkom iger v Italiji in bo trajalo do 15. marca, teden dni po koncu paraolimpijskih iger. A kljub temu države resolucije, ki so običajno sprejete z veliko večino, danes znova in znova kršijo.

Zadnja desetletja kažejo, da simbolna moč olimpijskega premirja pogosto ne zadošča za zadržanje geopolitičnih interesov. Med najodmevnejšimi konflikti, ki se nadaljujejo kljub olimpijskemu premirju, je vojna v Ukrajini.

Spomnimo, da je Rusija invazijo začela prav v času olimpijskega premirja februarja 2022. 20. februarja je ugasnil ogenj zimskih iger v Pekingu, štiri dni pozneje pa so ruske sile napadle Ukrajino. Podoben vzorec se je pokazal že leta 2014, ko je Moskva štiri dni po koncu iger v Sočiju napotila sile na Krim in si polotok priključila, ter leta 2008 med olimpijskimi igrami v Pekingu, ko je Rusija sprožila vojaško operacijo v Gruziji.

Konflikti pa se med tokratnimi zimskimi olimpijskimi igrami nadaljujejo tudi drugod po svetu. Izrael še naprej obstreljuje Gazo, spopadi med uradno vojsko in Silami za hitro podporo pa se nadaljujejo tudi v Sudanu.

"Šport ponuja redek prostor, kjer se ljudje srečajo kot človek s sočlovekom"

Kljub globalnim napetostim in politični polarizaciji pa so pobude za prekinitev ognja še vedno pomembne, je za ameriško tiskovno agencijo Associated Press (AP) poudaril Constantinos Filis, direktor Mednarodnega centra za olimpijsko premirje. "Kjer koli je mogoče, si moramo prizadevati za ustvarjanje vsaj majhnega prostora za mir," je dejal za AP. "To v praksi morda ni vedno dosegljivo, a sporočilo doseže vsak kotiček sveta."

A zgodovina kaže, da so imela olimpijska premirja v sodobnem času vsaj omejene učinke. Prvo sodobno olimpijsko premirje med zimskimi igrami leta 1994 v Lillehammerju je prineslo enodnevno prekinitev obleganja Sarajeva, kar je konvojem pomoči omogočilo dostavo hrane in zdravil obupanim prebivalcem bosanske prestolnice. Šest let pozneje sta Severna in Južna Koreja na odprtju iger v Sydneyju skupaj zakorakali na stadion.

"Menim, da so olimpijske igre izjemen trenutek za simbol miru, spoštovanja mednarodnega prava in sodelovanja," jev enem izmed nagovorov novinarjev dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Tudi predsednica Mednarodnega olimpijskega komiteja Kirsty Coventry je poudarila, da lahko igre tudi v času razdeljenosti slavijo skupno človečnost in vlivajo upanje za boljšo prihodnost.

"Šport – in še posebej olimpijske igre – ponuja redek prostor, kjer se ljudje srečajo ne kot nasprotniki, temveč kot človek s sočlovekom," je dejala. "Zato je olimpijsko premirje tako pomembno."